»Smo v zelo podobnem času, kot je bil Primož Trubar. To je bil prelomen čas za Evropo in tudi zdaj je. In bil je prelomen čas za jezike. Če ne bi imeli Trubarja, človeka, ki je bil samozavesten in ki je zmogel zelo zahtevno delo – pretvorbo govorice v pisavo – potem nas tudi danes ne bi bilo«
»Spominjamo se ga predvsem kot utemeljitelja slovenske reformacije in očeta slovenske pisane besede. A njegovega delovanja v tistem zgodovinskem okolju ne moremo strniti le na področji verskega in jezikovnega delovanja. V najširšem smislu bi lahko njegove misli, ki so bile pogosto zapisane v pridigah, umestili tudi v takratne tokove filozofije in iskanja družbene pravičnosti«
»Trubarjeve pridige in zapisi kažejo, da je bil zelo izobražen. Poznal je Lutrove nauke in teze, a jim ni slepo sledil, saj se ni strinjal z obtoževanjem tistih, ki so kupovali odpustke. Dobro je vedel, da so razlogi za takšna ravnanja ljudi predvsem v njihovi neukosti«